Čisto nekje znotraj, nekje daleč in globoko, v moji modrini in boleči rdečini ujeto, tam spodaj kjer se zdi vse tiho in spokojno, v majhni globeli skrito, pa vendarle z glasovi ječanja prekrito. Tam, kjer so pravi zvoki zamolčani in besed več ni, tam kjer bele te resnice najdejo svoje čiste poti. Spodaj in znotraj, kjer mirno leži tisto srce, srce ki utripa v sladkosti živega mesa, srce, ki z dneva v dan rešuje življenja svojega šibkega sveta.
Grenkoba brbončic jezika s pristnostjo pokajenega ovita, slast iskanega odmika, pritajenosti ljubečega šuma in varnost nasmeha tistega edinega. In samo malo čez rob, samo malo stran, ob zgodnjem jutru hladnega in izgubljenega trenutka, ob migajočem tavanju in dotiku trnastih peres in le malo stran od najinih teles.
Si me našel? Si ustavil čas in ga zavrtel nazaj? Si pogledal v tisto steklo vijoličnega spomina, si videl drobne puzle okroglega kamenja, si videl najine svetove, si videl tja?
Veš kaj dogodi se duši, da obda se z zidovi vlažnih meglic, osamljenih navad in zaklenjenih strahov? Kaj jo vodi v brezna motnega močvirja, v brezna potopljenih čustvenih resnic, zakopane sle lepega življenja in utišanih izrazov tihega hrepenenja?
Pravijo, da so vse stvari zapisane v vetru. Da tam nekje nemo plapolajo in plešejo z atomi prebujenega kisika, galebjimi spevi, med septembrom in soboto, med življenjem in pred smrtjo. Da tam ostajajo same med sanjami zelenimi, med praznimi čustvi ujetimi, med belo-modrimi vijugami in lastnimi kristali sreče.
Pusti glasbi naj te odpelje, pusti soncu naj žari, pusti sanjam, da ostanejo in spusti tisto kar boli. Bližje nebu, kot upaš si priznati, bližje zvezdam, bližje vdihu polnosti življenja, bližje sebi in ljubezni svojega duha. Vse luči te vodijo prav tja, tja kamor spada tvoj obraz, tvoja duša in tvoj glas.
Želela sem samo to, da veš kdo sem. Želela, da boš upal videti tisto, kar je tam. Kar je temno, kar skeli, kar prinaša strahove in igre upanja mojih laži. Igre in zanikanja, maske in pretvarjanja. Igre zmedenih strahov bolečine ter vseh strahov te prelepe bližine.
Taljenje slabega spomina, grajenje v večnosti svojega srca, poklon sebi in priložnost začeti znova. Hvaležnost in milina, odpuščanje in napolnjena praznina.
Kommentare